Investicijski skladi se med seboj razlikujejo. Njihova ponudba je precej pestra in široka, razlike med njimi pa so predvsem v vrsti naložb in finančnih produktov, v katere lahko nalagajo glede na svoja pravila upravljanja. Iskanje pravega sklada med približno 1970, kolikor jih denimo ponujajo samo avstrijske družbe za upravljanje (vir: VÖIG, jan. 2024), ni lahka naloga.

Aktivno ali pasivno upravljani skladi

Aktivno upravljani skladi: Aktivno upravljane sklade upravlja ekipa upravljavcev. Za naložbe se odločajo na podlagi obsežnih analiz trga in podjetij. Sredstva sklada ciljno pozicionirajo glede na vnaprej določena pravila upravljanja sklada. Pri delniških skladih gre na primer za nakup in prodajo posameznih delnic in upravljanje njihovega deleža v portfelju glede na razmere na trgu. Pri tem velja, da lahko tudi aktivno upravljani skladi poslujejo z izgubo.

Pasivno upravljani skladi: Ta vrsta skladov (imenujejo se tudi ETF ali indeksni skladi) je zasnovana tako, da njihov portfelj brez upravljanja samodejno sledi določenemu indeksu oziroma trgu (npr. indeksu MSCI All Country World). To pomeni, da se vrednost naložba giblje skladno s trgom, ki mu sledi izbrani indeks, vendar tega ne presega.

Naložbena težišča skladov

Naložbeno težišče je dejavnik, ki ga upravljavci upoštevajo pri izbiri vrednostnih papirjev, v katere bodo naložili sredstva sklada. Naložbeno težišče odločilno vpliva na donosnost in tveganja sklada.

Skladi glede na naložbene kategorije

Delniški skladi: Delniški skladi vlagajo v delnice, to je deleže podjetij. Izpostavljeni so večjim nihanjem – denimo v primerjavi z obvezniškimi skladi –, vendar je z večjim tveganjem povezana tudi večja potencialna donosnost.

Obvezniški skladi: Obveznice so dolžniški vrednostni papirji, ki jih podjetja in države uporabljajo za izposojo denarja. V zameno vlagateljem praviloma plačujejo obresti. V portfeljih obvezniških skladov so različne obveznice. Za gibanje njihovega tečaja je pomemben donos na finančnem trgu. V daljših obdobjih nizkih obrestnih mer so možnosti za višje donose ustrezno manjše.

Mešani skladi: Mešani skladi ne vlagajo le v eno naložbeno kategorijo, temveč v različne. V njihovem portfelju so lahko na primer delnice, obveznice in surovine.

Sklad skladov: Skladi skladov vlagajo sredstva v enote drugih investicijskih skladov in v druge naložbene kategorije (denimo v alternativne naložbe, surovine ali nepremičnine). Pri skladih skladov je tveganje še bolj razpršeno kot pri drugih vrstah skladov, vendar so tudi tukaj izgube še vedno mogoče.

Investicijski skladi pa ponujajo še nekatere druge možnosti, kako lahko naložbene cilje prilagodite svojim željam:

Državni in regionalni skladi: Skladi v tej naložbeni kategoriji se osredotočajo na izbrane države ali regije (npr. obveznice iz regije DACH, kamor sodijo Nemčija, Avstrija in Švica, ali azijske delnice).

Tematski skladi: Tematski skladi so investicijski skladi, ki svoje naložbe osredotočajo na določen gospodarski sektor, panogo ali temo (denimo alternativna energija, biotehnologija ali digitalno gospodarstvo).

Akumuliranje ali izplačevanje sredstev?

Zakladni skladi: Zakladni skladi sredstev ne izplačujejo, temveč jih akumulirajo. Beseda "akumulirati" je latinskega izvora in pomeni "nakopičiti". Verjetno je lažje razumljiv podoben izraz, in sicer "reinvestiranje". Zakladni skladi prihodke od obresti ali dividend reinvestirajo v sklad, s čimer se povečuje vrednost enote premoženja. Delniški skladi s temi sredstvi pridobijo nove delnice – pri čemer vlagateljem ni treba narediti ničesar. Načeloma lahko tako reinvestiranje primerjamo z obrestno-obrestnim učinkom. Zakladni skladi so bolj zanimivi za vlagatelje, ki želijo dolgoročno akumulirati kapital. Vendar lahko zaradi neugodnih tečajnih nihanj še vedno poslujejo z izgubo.

Izplačilni skladi: V nasprotju z zakladnimi skladi izplačilni skladi imetnikom kuponov del sredstev izplačajo: pogosto gre za del prihodkov (npr. tečajne dobičke, kuponska in/ali dividendna izplačila in podobno). Vlagatelji nato z izplačanimi sredstvi prosto razpolagajo.