Če razmišljate o naložbi v sklade, morate najprej vnaprej jasno opredeliti svoj osebni naložbeni profil. Kakšen je cilj vaše naložbe in katera tveganja ste pripravljeni prevzeti? (Kako najdem pravi sklad zase?). Vaš naložbeni profil je temelj za izbiro pravega sklada, ob tem pa je seveda pomembno, da se podrobno seznanite tudi s tem, kaj vsak sklad "zagotavlja" – le tako boste lahko ugotovili, ali ustreza vašemu naložbenemu profilu in tveganju, ki ste ga pripravljeni prevzeti. Najpomembnejši kazalniki sklada so strnjeni v tako imenovanem informativnem pregledu. Toda kaj vam povedo? Naj vam v zaporedju, kot so običajno navedeni, pojasnimo osnovne izmed njih in njihove vsebine ter vam omogočimo boljši vpogled v izbrani investicijski sklad. Na dodatna vprašanja vam bo z veseljem odgovoril tudi vaš Raiffeisnov svetovalec.

Nihajnost (volatilnost)

Implicitna nihajnost je izražena v odstotkih in je kazalnik, ki omogoča oceniti tveganja naložbe. Denimo, 20-odstotna nihajnost pomeni, da se bo po pričakovanjih tečaj (vrednost enote premoženja) sklada v določenem obdobju s 67-odstotno verjetnostjo zvišal ali znižal za 20 odstotkov. Nihajnost za preteklo obdobje kaže, v kolikšni meri je vrednostni papir v preteklosti nihal okoli svoje srednje vrednosti. Pri tem upoštevajte, da nihajnost ne izraža največjih preteklih nihanj tečaja.

Sharpov količnik

Sharpov količnik meri donosnost sklada ob upoštevanju njegove tveganosti oziroma vzpostavlja razmerje med doseženo donosnostjo in sprejetim tveganjem v preteklosti. Razvil ga je ameriški ekonomist William Sharpe, ki je leta 1990 prejel Nobelovo nagrado za ekonomijo. Sharpov količnik izraža, kako se je vrednost enote premoženja sklada v preteklosti gibala v primerjavi z nihajnostjo portfelja. Izražen je v absolutnih številkah. Visoka vrednost količnika pomeni, da je bila dosežena donosnost visoka glede na prevzeto tveganje:

  • Če je vrednost Sharpovega količnika višja od ena, je sklad dosegel presežni donos glede na prevzeto tveganje (izraženo kot nihajnost).

  • Če je vrednost med nič in ena, je dosežena donosnost višja od obrestne mere denarnega trga, vendar ne ustreza vračunanemu tveganju.

  • Pri negativnem Sharpovem količniku donosnost vrednostnega papirja ne dosega donosnosti netvegane naložbe na denarnem trgu.

Sharpov količnik se lahko uporablja za primerjavo pretekle uspešnosti investicijskih skladov. Pri tem velja, da je zelo uporaben za primerjavo med seboj zelo podobnih skladov. Ker temelji njegova vrednost na podatkih za preteklost, z njim ni mogoče zanesljivo napovedati prihodnjega profila tveganja in donosa sklada.

Največja izguba (ang. maximum drawdown)

Medtem ko nihajnost opisuje celotno povprečno nihanje vrednosti enote premoženja sklada (navzgor in navzdol), izraža največja izguba njegov največji padec v prehodnem obdobju. Praviloma v odstotkih opisuje največjo skupno izgubo od vrha do dna v opazovanem obdobju. Višja kot je njena vrednost, večja je potencialna največja izguba, ki jo lahko vlagatelji doživijo v določenem obdobju. Tudi največja izguba sodi med kazalnike, na podlagi katerih ocenjujemo tveganost investicijskega sklada. Pri tem naj vas opozorimo, da največja izguba ne pove ničesar o pogostosti takih dogodkov.

Donosnost

Je prirast ali dobiček na vložena sredstva v enem letu. Izražena je v odstotkih kot razmerje z vrednostjo vloženih sredstev vlagatelja. Je pomemben kazalnik, s katerim merimo uspešnost naložbe. Če so v njej upoštevani vsi stroški kapitalske naložbe (v tem primeru sklada), jo imenujemo čista donosnost.

Dospelost (zapadlost)

Dospelost se pogosto uporablja pri obvezniških skladih in označuje obdobje do odkupa (= poplačila) obveznic. Ta podatek je pomemben pri oceni tveganja in donosnosti.

V portfelj sklada so lahko vključene obveznice z različnimi dospelostmi. Načeloma velja: če se splošna obrestna mera zviša, cene obveznic padejo. Čim krajša je dospelost obveznic (npr. dve ali tri leta), tem manjši je vpliv sprememb obrestnih mer na njihov tečaj. Državne obveznice s 100-letno dospelostjo, denimo, imajo bistveno večje obrestno tveganje – vendar so tudi potencialno bolj donosne.

Ročnost

Ročnost ali čas vezave je sredstev je kazalnik, ki omogoča presojo tveganosti obveznic. Označuje obdobje, v katerem se sredstva, vložena v obveznico, povrnejo vlagatelju. Za razliko od dospelosti so pri ročnosti upoštevana tudi vmesna izplačila, na primer s prihodki od obresti.

Bonitetna ocena (rating)

Z bonitetno oceno se ne ocenjuje le kreditna sposobnost (boniteta) podjetij ali držav, temveč tudi izdanih vrednostnih papirjev (obveznic). Pripravijo jo specializirane bonitetne agencije, ki pri tem sledijo sistematičnemu pristopu. Najboljša bonitetna ocena je AAA, najslabša pa D. Slabša bonitetna ocena pomeni večje tveganje, vendar obenem tudi večjo potencialno donosnost za vlagatelje. Pri upravljanju skladov Raiffeisen KAG imajo v obvezniških skladih prednost obveznice z višjo bonitetno oceno (investicijskega razreda, tj. od AAA do BBB), vendar obstajajo tudi skladi, ki vlagajo posebej v obveznice z nižjo bonitetno oceno, saj te ponujajo večje donose.

Datum izplačila

To je datum, na katerega sklad izplača sredstva vlagateljem. Če ta datum v določenem letu pade na konec tedna ali državni praznik, se lahko ustrezno prestavi (npr. na naslednji delovni dan ). Avstrijski zakon o investicijskih skladih določa, da je treba izplačila opraviti v štirih mesecih po koncu poslovnega leta.

Obračunsko leto

To kar je za podjetja poslovno leto, je za investicijske sklade obračunsko leto. Obračunsko leto je obdobje poročanja, ki ga analizira in pregleda revizor. Po koncu obračunskega leta družba za upravljanje odloči o znesku izplačila.

Pridobite pregled

Naš pregled skladov vam omogoča filtriranje razpoložljivih skladov, da ustrezajo vašim merilom izbire. V nekaj preprostih korakih lahko dobite pregled skladov na podlagi vaših meril za izbor.

This content is only intended for institutional customers.

More