Vsak, ki vlaga v investicijski sklad, želi vedeti, kako se giblje vrednost njegove naložbe. Donosnost je merilo uspešnosti naložbe v določenem obdobju, izražena v odstotkih. Odvisna je od gibanja tečajev vrednostnih papirjev ter od izplačil, ki jih sklad prejme iz naslova obresti in dividend. Kar pomeni, da lahko zaradi tečajnih nihanj in oslabitve vrednosti pride tudi do izgube. Donosnost torej ni nespremenljiva – kot je lahko obrestovanje varčevalnega računa. Z njo tudi ne ugotavljamo zgolj absolutne uspešnosti ene same naložbe, temveč jo lahko uporabimo tudi za primerjavo različnih naložb.
Donosnost v odstotkih ponazarja gibanje vrednosti vloženih sredstev. Vedno se nanaša na časovno obdobje (npr. eno leto, tri leta, pet let). Začetna vrednost je vedno 100 odstotkov. V informativnem pregledu investicijskih skladov družbe Raiffeisen Kapitalanlage-Gesellschaft m.b.H. je donosnost običajno predstavljena na tri načine:
v petletnem obdobju: gibanje je predstavljeno v črtnem grafikonu;
po koledarskih letih: donosnost je izračunana za posamezna leta in predstavljena v tabeli oziroma v stolpčnem grafikonu;
kot letni donos, to je kot povprečna letna odstotna vrednost v določenem časovnem obdobju: donosnost lahko, denimo, od začetka delovanja sklada znaša 3,5 odstotka letno, v zadnjih treh letih pa le 0,9 odstotka.
Pri nekaterih investicijskih skladih je donosnost opredeljena tudi glede na referenčno vrednost (merilo), ki, denimo, omogoča primerjavo s celotnim trgom.
Kako ugotavljamo donosnost?
Raiffeisen KAG izračunava donosnost na podlagi objavljenih vrednosti enot premoženja v skladu z obračunsko metodo Avstrijske kontrolne banke (OeKB).
Ta vrsta izračuna ne upošteva nekaterih posameznih stroškov, ki načeloma slabijo uspešnost sklada. Primeri takih stroškov so stroški transakcije, vstopna in morebitna izstopna provizija, provizija skrbniške banke vlagatelja in davki.
Upravljavska provizija (tj. stroški, ki jih družba za upravljanje zaračuna za upravljanje sklada) je v donosnosti že upoštevana.
Če se izplačila takoj reinvestirajo (vložijo nazaj) v sklad, je sprememba donosnosti kosmata (bruto) vrednost.
Na kaj morate biti pri donosnosti še posebej pozorni
Donosnost je poenostavljen prikaz, saj zanemarja tveganje. Da bi izvedeli več o investicijskem skladu, na primer njegov profil tveganja in donosa, morate upoštevati še druge ključne kazalnike (npr. Sharpov količnik, največjo izgubo in nihajnost).
Donosnost temelji na preteklih podatkih. Na podlagi pretekle uspešnosti pa ni mogoče zanesljivo sklepati o prihodnjem gibanju vrednosti enote premoženja sklada.
Donosnost je smiselno uporabljati le za primerjavo med skladi s podobno naložbeno usmeritvijo in strategijo. Če delniški sklad primerjamo z obvezniškim, je to namreč zelo podobno temu, če bi primerjali jabolka in hruške.