Vsak od nas bi morala razmišljati o tem, kako si lahko zagotovi sredstva, s katerimi bo dosegel svoje dolgoročne cilje. Za dolgoročno vlaganje je veliko razlogov. Razmislimo o dveh:
Kaj menite, koliko denarja boste potrebovali ob upokojitvi, da boste ohranili življenjski standard? Seveda si vsi želimo, da bi bili v starosti dobro finančno preskrbljeni. Vendar pa vsak, ki se zanaša samo na obvezno pokojninsko zavarovanje, tvega, da mu bo v starosti zmanjkalo denarja. In kakšna je v primerjavi z vašo plačo pred upokojitvijo? Pravočasen začetek investiranja lahko izboljša vaše finančne zmožnosti po upokojitvi.
Komaj se je rodil, pa že razmišljamo o študiju. Dovolj finančnih sredstev lahko vašemu otroku omogoči nemoten zaključek študija. Če bo moral poleg študija še delati, bo imel manj časa za učenje. Morda pa bo potreboval vozniško dovoljenje, bivanje v tujini, prvo stanovanje: večji kot so otroci, večje bodo potrebe in želje.
Vlaganje kot dolgoročna alternativa varčevanju?
Deset, dvajset ali štirideset let: če veste, kdaj želite doseči posamezne mejnike v svojem življenju, lahko to odločilno vpliva na vaše denarne naložbe in ustvarjanje premoženja.
Pa se dolgoročne denarne naložbe danes še izplačajo? Zaradi inflacije in nizkih obrestnih mer se vrednost prihrankov v klasičnih oblikah varčevanja (npr. varčevalnih računih, depozitih ali varčevalnih shemah) zmanjšuje, namesto da bi rasla. Po drugi strani pa premišljena naložba – ob upoštevanju z njo povezanih tveganj – še vedno ponuja priložnosti za dolgoročne donose. Ko gre za dolgoročno ustvarjanje premoženja z naložbami v investicijske sklade, so v središču trije dejavniki:
1. Obrestno-obrestni učinek – ko čas teče vam v prid
Za varčevanje v skladih so še zlasti primerne tako imenovane zakladne tranše, ki ne predvidevajo izplačil. (Več o tem preberite na povezavi Kakšni skladi obstajajo?) Te prihodkov od obresti ali dividend ne izplačajo neposredno, temveč jih ponovno investirajo v sklad. S tem se vrednost enote premoženja sklada samodejno poveča in se ustvarja učinek, ki je primerljiv z obrestnim obrestovanjem, ki sodi v finančnem svetu med pomembne dejavnike pri ustvarjanju premoženja. Čas je pri tem bistvenega pomena. Čim daljše je celotno obdobje obrestovanja, tem večja so vaša sredstva. Zato je ključno, da začnete vlagati zgodaj, saj izgubljenega časa ni mogoče nadoknaditi. V daljšem časovnem obdobju lahko koristno naložite že majhne zneske. Upoštevajte pa, da je pri investicijski skladih pomemben pokazatelj njihova donosnost (Kazalniki investicijskih skladov, ki jih je dobro poznati), ki se spreminja in je odvisna od tržnih razmer. Prav tako investicijski skladi ne zagotavljajo fiksnih obresti, vložena sredstva pa lahko tudi izgubite.
Obresti, ki se pripišejo vaši naložbi, ustvarjajo nove obresti.
Če imate, denimo, denar na naložbenem računu, vam banka zanj plačuje obresti. Te obresti nato prišteje prvotnemu znesku in vam v naslednjem obdobju izplača obresti na celoten znesek (prvotni znesek + obresti iz predhodnega obdobja). Recimo, da ste vložili 1000 evrov in prejeli 5 % obresti. (Opomba: 5 % je namenjeno zgolj ponazoritvi in ne napoveduje dejanske uspešnosti naložbe).
Prvi scenarij: Banka vam vsako leto izplača obresti v višini 50 evrov - v dvajsetih letih ste tako prejeli 1000 evrov in denar ste medtem že porabili.
Drugi scenarij: Vaša naložba se obrestuje po obrestno-obrestni metodi. Poleg vašega začetnega kapitala se obrestujejo tudi obresti. Po dvajsetih letih prejmete 1786 evrov. Razlika je velika: 786 evrov!
2. Učinek povprečnih stroškov pri rednem vlaganju
Pri rednih in stalnih vlaganjih v sklad – denimo če v njih varčujete – odvisno od vrednosti točke enkrat kupite več in drugič manj enot premoženja. Z nespremenjeni vplačili tako pridobite več enot, ko so borzni tečaji nizki, in manj, ko so visoki. Ker pri nizkih tečajih nakupite več enot, je povprečna nakupna cena dolgoročno za vas ugodnejša, čeprav so izgube še vedno mogoče. Uporaba metode povprečnih stroškov omejuje tveganje, da za svojo naložbo izberete neugodno vstopno točko.
3. Razpršitev tveganja
Potencialno donosne naložbe so vedno povezane z določeno mero tveganja, ki pa ga je mogoče z investicijskimi skladi porazdeliti. Izraz, ki se uporablja za to strategijo, se imenuje razpršitev ali diverzifikacija. Sklad s tem namenom vlaga v različne vrednostne papirje ali kategorije naložb (npr. delnice, obveznice), s čemer vsega ne stavi na eno samo karto. S tem lahko ublaži ali celo izravna padce tečajev, ki so se zgodili na določenem področju. Investicijski skladi so se dolžni ravnati po načelih razpršitve tveganj in sredstva nalagati v različne vrednostne papirje. Kljub temu lahko vložena sredstva tudi izgubite.
Kdaj je pravi čas za začetek?
Pričakujete višje obrestne mere ali nižje tečaje? Pravzaprav za začetek varčevanja v skladih ni idealnega trenutka. Navsezadnje ne gre za kratkoročno vstopanje in izstopanje v naložbe, temveč za ustvarjanje premoženja v daljšem časovnem obdobju. Pomembno je le, da začnete pravočasno. Čas in potrpežljivost sta zato pomembnejša od trenutka, ko kupite enote premoženja.
Vsaka naložba ima svoje posebnosti, prednosti in tudi tveganja. Dobro svetovanje je zato osnova za vsako dolgoročno naložbo. Raiffeisnovi svetovalci vam bodo z veseljem odgovorili na vsa vprašanja in vas seznanili s priložnostmi.